OBVESTILO: Sporočamo, da je v našem med.centru od sedaj mogoče opraviti pregled nuhalne svetline in analizo DHT preko NAPOTNICE pod pogojem, da ima stranka izbranega ginekologa v ZD Ljubljana.
Ginekologija
V MCCZ izvajamo samoplačniške ginekološke in porodniške preglede, brise materničnega vratu, ultrazvočne preiskave, presejalne teste za ugotavljanje kromosomskih napak pri plodu (Downov sindrom, Edwardsov sindrom, Patauov sindrom), svetujemo in napotujemo na teste NIPT (= neinvazivni presejalni test proste plodove DNK iz materine krvi, cf DNA) NIFTY/Horizon/Harmony/Panorama, meritev nuhalne svetline, dvojni hormonski test, četverni hormonski test, morfološko preiskavo ploda, ultrazvočno kontrolo rasti ploda, 4-dimenzionalni ultrazvočni pregled v nosečnosti, določitev plodovega spola z ultrazvokom, meritev dolžine materničnega vratu, meritev pretoka krvi v popkovnični arteriji, meritev pretoka krvi v žilah jajčnikov, cistah ali tumorjih na jajčnikih.
Izvajamo diagnostiko ginekoloških in porodniških vnetij: brise na klamidijo, gonokok, streptokok A, patogene bakterije.
Ponujamo vam preglede in svetovanja pred načrtovanimi operativnimi posegi, izdajamo potrdila in druga mnenja.
Svetujemo vam glede kontracepcije, nadomestnega hormonskega zdravljenja, vstavljamo in odstranjujemo maternične vložke.
Opravljamo diagnostiko zgodnjih oblik raka na materničnem vratu: kolposkopske (mikroskopske) preglede materničnega vratu in biopsijo (odščip) spremenjenega tkiva za histološko preiskavo.
Porodništvo
V centru MCCZ nudimo tudi storitve na področju porodništva, ki obsega načrtovanje in spremljanje nosečnosti ter rojevanje otrok.
Nosečnost
V času nosečnosti ima vsaka zdrava nosečnica pravico do dveh ultrazvočnih pregledov, ki ju krije zdravstveno zavarovanje. Prvi ultrazvočni pregled se običajno opravi do 10. tedna, njegov namen pa je potrditi nosečnost ter določiti trajanje in lokacijo nosečnosti. Drugi ultrazvočni pregled, morfologija ploda, se opravi med 20. in 24. tednom nosečnosti. Pri tem pregledu natančno pregledamo organe ploda in ocenimo njegovo rast.
Ultrazvok je v veliko pomoč pri spremljanju rasti in razvoja ploda ter pri odkrivanju najrazličnejših nepravilnosti v nosečnosti.
V nosečnosti je zelo priporočljivo opraviti še:
-
merjenje nuhalne svetline z zgodnjo morfologijo ploda med 11. in 14. tednom nosečnosti,
-
merjenje dolžine materničnega vratu v 24. tednu za oceno tveganja za prezgodnji porod,
-
3D-/4D-ultrazvok (najboljši čas zanj je med 24. in 28. tednom),
-
kontrolo rasti ploda med 30. in 32. tednom,
-
kontrolo lege in rasti ploda v 36. tednu.
Nuhalna svetlina
Ultrazvočni pregled med 11. in 14. tednom nosečnosti je v sodobnem porodništvu vse pomembnejši.
Z natančnim pregledom ploda v tem času namreč lahko zgodaj odkrijemo določene strukturne nepravilnosti, izmerimo dolžino ploda (teme–trtica), določimo termin poroda in z meritvijo nuhalne svetline izračunamo tveganje za kromosomske nepravilnosti. Preiskava je za nosečnico in plod neškodljiva, opravimo jo preko trebuha.
Meritev nuhalne svetline je presejalni test za odkrivanje plodov s kromosomskimi napakami. Najpogostejša nepravilnost je Downov sindrom, trisomija 21, ki se pojavlja na 500 do 600 porodov. Vsakemu plodu določimo individualno tveganje za kromosomske napake (trisomija 21, trisomija 18 in trisomija 13).
Meritev opravimo med 11. tednom 0/7 in 13. tednom 6/7. Nuhalna svetlina je razdalja med kožo in podkožjem na vratu ploda. Za tekočino, ki se nabira v podkožju vratu ploda v prvem trimesečju nosečnosti, obstaja več razlag, dokazano pa je, da je tekočine več pri plodih s kromosomskimi napakami.
S pregledom odkrijemo do 90 % plodov s kromosomskimi nepravilostmi, pri čemer je 5 % izvidov lažno pozitivnih, z istočasnim odvzemom materinih hormonov (dvojni hormonski test) jih odkrijemo do 95 %.
Tveganje za kromosomske nepravilnosti se povečuje s starostjo nosečnice. Ker pa številčno rojeva več mlajših nosečnic, se tudi več otrok z Downovim sindromom in drugimi nepravilnostmi rodi mlajšim nosečnicam.
Presejalni test z merjenjem nuhalne svetline zato priporočamo vsem nosečnicam.
Morfologija ploda
Zelo pomemben ultrazvočni pregled je morfologija ploda, ki se opravi med 20. in 24. tednom nosečnosti. Z njim preverimo razvoj vseh organskih sistemov. Še posebej natančno skušamo oceniti plodovo srce in potek velikih žil iz srca. Na ta način lahko odkrijemo nepravilnosti v razvoju npr. srca, prebavnega sistema, živčevja ali mišično-kostnega sistema. Ocenimo morebitno prisotnost tako imenovanih mehkih markerjev – ultrazvočnih nepravilnosti, značilnih za Downov sindrom.
Prav tako je pomembno, da nosečnica izve, da je pri izvidu, ki je ocenjen kot normalen, verjetnost za rojstvo zdravega otroka velika.
Med tem pregledom določimo tudi trenutno lego ploda, pregledamo posteljico, popkovnico, količino plodovnice in ocenimo telesno težo ploda. Ob primerni legi z veliko zanesljivostjo določimo spol ploda.
Dolžina materničnega vratu
Do 24. tedna nosečnosti je priporočljivo izmeriti dolžino materničnega vratu. Na ta način lahko odkrijemo nosečnice, pri katerih obstaja večje tveganje za prezgodnji porod. Pregled opravimo z ultrazvočno sondo skozi nožnico, za nosečnico in plod je pregled varen in neboleč. Hkrati lahko natančno opredelimo lego posteljice in izključimo morebitno predležečo posteljico ali žilje.
3D / 4D ultrazvok
Vse več nosečnic se odloča za 3D-/4D-ultrazvok. Najlepše 3D-slike in 4D-posnetke lahko posnamemo med 24. in 28. tednom, ko je plod ravno prav velik. Pri zgodnji morfologiji lahko plod opazujemo tudi že v 1. trimesečju.
Za bodoče starše je še posebej pomemben trenutek, ko prvič uzrejo obraz še nerojenega otroka, ki je v tem obdobju že popolnoma razvit. Opazujemo lahko različne vedenjske vzorce in mimiko, zehanje, požiranje, nasmehe, sesanje, brcanje, suvanje z rokicami in iztegovanje prstkov.
Poleg tega, da 3D-/4D-preiskava omogoča enkratno, svojevrstno in neponovljivo čustveno povezovanje staršev s še nerojenim otrokom, predstavlja tudi pomemben pregled morfologije ploda. Natančneje lahko ocenimo okostje in notranje organe ter velikost ploda, njegovo rast in razvoj.
Kontrola rasti
V zadnji tretjini nosečnosti plod pridobiva težo, raste in se razvija. V tem času je priporočljivo opraviti kontrolo plodovega stanja, rasti in kondicije. To opravimo z ultrazvočno meritvijo med 30. in 32. tednom nosečnosti. Z meritvijo obsega in premera glave, obsega trebuha in dolžine stegnenice določimo telesno težo ploda. Izmerimo količino plodovnice in ocenimo lego ter zrelost posteljice.
Tako lahko prepoznamo plod z morebitnim zaostankom v razvoju. V takšnem primeru natančneje ocenimo stanje ploda z meritvijo pretokov krvi skozi popkovnico. Preverimo tudi lego ploda.
Pri medenični vstavi ali prečni legi ploda je priporočljiva ponovna kontrola lege v 36. tednu. Po 36. tednu se lega ploda spreminja manj pogosto, ker je plod že večji, plodovnice pa je manj in plod ima tako v maternici manj prostora za obračanje.
Kontrola lege ploda
V 36. tednu ali kasneje ocenimo lego ploda (glavična vstava, medenična vstava, prečna lega), zrelost posteljice, količino plodovnice in glede na to stanje ploda. Ocenimo tudi telesno težo ploda. Po 36. tednu plod redkeje spreminja svojo lego, zato v primeru medenične vstave ali prečne lege svetujemo poskus zunanjega obrata oziroma posvet o načinu poroda.
Bris nožnice na Streptokok skupine B
Med 35. in 37. tednom nosečnosti je priporočljivo opraviti bris nožnice na streptokok skupine B.
Streptokok skupine B je bakterija, ki je prisotna v nožnici 15–20 % žensk in večini ne povzroča nobenih težav.
Med porodom se lahko v polovici primerov prenese z matere na plod, zaradi česar zboli približno dva odstotka novorojenčkov. Bolezen se lahko v hujšem primeru konča s sepso, hudo prizadetostjo ali celo smrtjo otroka.
Če je bris pozitiven, priporočamo antibiotično zaščito nosečnice ob porodu, s čimer preprečimo prenos bakterije z matere na plod.
Ginekološki ultrazvok
Ginekološki ultrazvok je neboleča in neinvazivna preiskava rodil. Izvaja jo ginekolog s pomočjo ultrazvočne sonde, ki jo vstavi v nožnico. Na zaslonu ultrazvočnega aparata si ogleda rodila in opazi morebitne spremembe na maternici (miomi, prirojene nepravilnosti maternice, adenomioza), jajčnikih (ciste, endometriomi, dermoidi, policistični jajčniki), v maternični votlini (polipi, miomi, pregrade) in zelo spremenjenih jajcevodih. Če ženska nima ginekoloških težav, preiskavo opravimo na njeno željo.
Ultrazvočni pregled morfologije ploda
Natančna UZ-ocena morfologije ploda je ena od najpomembnejših preiskav v nosečnosti, saj je namenjena predvsem potrditvi normalnega razvoja ploda oziroma odkrivanju večjih razvojnih nepravilnosti, pa tudi tako imenovanih mehkih označevalcev, ki kažejo na povečano tveganje za prisotnost kromosomske napake pri plodu. Preiskavo je najbolje opraviti med 20. in 22. tednom nosečnosti, saj je razvoj plodovih organov takrat večinoma že zaključen in lahko v primeru normalnega izvida z veliko verjetnostjo napovemo rojstvo zdravega otroka. Izjema so pljuča in možgani, katerih razvoj pa niti ob rojstvu ni popolnoma končan, zato je nevrološka ocena ploda nekoliko manj zanesljiva. Ocenimo plodovo rast in potrdimo gestacijsko starost, pregledamo popkovnico, lego posteljice in ocenimo količino plodovnice.
RAK MATERNIČNEGA VRATU
Rak materničnega vratu (RMV) nastane večinoma kot posledica okužbe s Humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Na voljo imamo cepivo, ki uspešno preprečuje okužbe z najbolj rizičnimi tipi HPV virusov.
Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5% vseh novo odkritih rakov v Sloveniji. Po podatkih iz Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 123 žensk in umrlo 41 žensk. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti. 5-letno preživetje bolnic z omejeno obliko RMV je 96,2 %, z razširjeno 54,0 % in z razsejano 11,0 %.
OKUŽBA S HPV IN DEJAVNIKI TVEGANJA
Najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga povezujemo z nastankom RMV je okužba z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (predvsem HPV 16, 18, 45 in 31), ki so odgovorni za nastanek več kot 95% primerov raka materničnega vratu. Okoli 80% spolno aktivnih žensk, se vsaj 1x v življenju okuži s HPV virusom, vendar večina nikoli ne razvije predrakavih sprememb, saj okužba po navadi sama izzveni znotraj enega leta. Majhen odstotek žensk razvije dolgotrajno okužbo, ki lahko vodi v nastanek cervikalne intraepitelijske neoplazija (CIN), ki se lahko s časom razvije v RMV.
Dejavniki tveganja za dolgotrajno okužbo s HPV virusi so: nizka starost pri prvem spolnem odnosu, številni spolni partnerji, neuporaba kondoma, kajenje, jemanje oralnih kontraceptivov, druge spolno prenosljive okužbe, okvare imunskega sistema.
PREVENTIVA – PRESEJANJE IN CEPLJENJE
Osnovo predstavlja ginekološki pregled s preventivnim odvzemom brisa materničnega vratu (PAP test). V primeru suspektnih sprememb na materničnem vratu se poslužujemo tudi kolposkopije (pregleda materničnega vratu pod povečavo z različnimi barvanji, ki poudarijo spremembe).
Medtem ko s presejanjem odkrivamo že obstoječe predrakave spremembe materničnega vratu, pa lahko s cepljenjem preprečimo nastanek le teh.
KLINIČNA SLIKA
Zgodnje oblike raka materničnega vratu po navadi potekajo brez simptomov in so odkrite zaradi slabega citološkega izvida brisa materničnega vratu. Najpogostejši zgodnji simptom je krvavitev iz nožnice, ki se lahko pojavi med spolnim odnosom, izven menstrualnega cikla ali po nastopu menopavze.
DIAGNOZA
Redni ginekološki pregledi in brisi materničnega vratu ter kolposkopski pregled po potrebi so zelo pomembni, saj se le tako lahko odkrije spremembe, ki bi se s časom lahko razvile v raka materničnega vratu.
RAK JAJČNIKOV IN JAJCEVODOV
Rak jajčnikov je med pogostejšimi ginekološkimi raki. Po podatkih iz Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 129 žensk, umrlo pa jih je 147. Zaradi nespecifičnih začetnih simptomov in s tem povezanega poznega odkrivanja, ima rak jajčnikov najvišjo smrtnost med vsemi ginekološkimi raki, saj več kot polovica bolnic umre v petih letih po postavitvi diagnoze.
Najpogosteje se pojavlja pri ženskah po menopavzi, 10% bolnic pa je ob postavitvi diagnoze mlajših od 40. let. Rak jajcevodov odkrijemo letno pri približno 13 ženskah. Ima podobne simptome, diagnostiko in zdravljenje kot epitelijski rak jajčnikov.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Dejavniki tveganja, ki povečajo možnost žensk, da bodo zbolele za rakom jajčnikov so starost, saj se rak pogosteje pojavlja pri starejših ženskah, zgodnja prva menstruacija in pozen nastop menopavze, debelost v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi, endometrioza in družinska obremenjenost za rak jajčnika. Pogosteje se pojavlja tudi pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 35.letu starosti.
Manjše tveganje za pojav raka jajčnikov pa imajo ženske, ki so več let jemale oralno kontracepcijo, imele številne končane nosečnosti in so dlje časa dojile.
Rak jajčnikov je v 10% primerov genetsko pogojen. Dedne oblike so najpogosteje povezane z mutacijami genov BRCA1 in BRCA2.
SIMPTOMI IN ZNAKI
Rak jajčnikov je običajno dolgo časa brez simptomov, ko pa se ti pojavijo, so zelo neznačilni:
-
Prebavne motnje: zaprtje, napihnjenost, spremembe apetita, občutek hitre sitosti.
-
Povečan obseg trebuha (ascites), bolečine v trebuhu in spodnjem delu hrbta.
-
Splošno slabo počutje in hujšanje.
-
Urgentno in pogosto uriniranje.
-
Neredne menstrualne krvavitve .
Zaradi nespecifičnih simptomov, ki se pojavljajo pri številnih drugih manj nevarnih boleznih, je rak jajčnikov pri 75% bolnic diagnosticiran pozno, ko je že razširjen na druge organe.
Pomembno je, da se opravi pregled pri ginekologu v primeru, da so prisotne zgoraj omenjene težave, ki se pojavijo na novo in trajajo dlje kot dva tedna. Učinkovitega presejalnega testa za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov ni.
DIAGNOZA
Pri sumu na rak jajčnikov je pomemben pregled pri ginekologu, ki bo opravil temeljit klinični pregled in pregled z vaginalnim ultrazvokom (VUZ). Odvzel bo tudi vzorce krvi za določitev tumorskih markerjev – CA 125. Glede na videz sprememb, ki so vidne na UZ, menopavzalnega statusa ženske in višine tumorskega markerja bo ginekolog presodil o stopnji tveganja za maligno bolezen ter ob tem ustrezno ukrepal.
RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA
Rak, ki se pojavi na zunanjem spolovilu oz. vulvi, predstavlja le približno 4% vseh ginekoloških rakov. Leta 2016 je bilo po podatkih Registra raka Slovenije na novo diagnosticiranih 57 primerov raka zunanjega spolovila. Najpogosteje se pojavlja pri ženskah po 60. letu starosti, zbolijo pa lahko tudi mlajše. Pri mlajših ženskah je rak zunanjega spolovila pogosto povezan z dolgotrajno okužbo z visokorizičnimi humanimi papiloma virusi (HPV).
DEJAVNIKI TVEGANJA
Predvsem pri mlajših ženskah je rak zunanjega spolovila največkrat povezan z dolgotrajno okužbo z visokorizičnimi podtipi HPV. Pri starejših ženskah ta povezava ni tako močna.
Preostali dejavniki tveganja so:
-
Kronično vnetje zunanjega spolovila
-
Kajenje
-
Kronično vnetno obolenje kože (lichen sclerosus)
-
Jemanje zdravil z imunosupresivnim učinkom
Pogosteje obolevajo ženske, ki imajo že znano prekancerozo zunanjega spolovila (VIN-vulvalrna intraepitelijska neoplazija), ki so se zdravile zaradi raka materničnega vratu ali nožnice – HPV se namreč prenašajo preko kože in sluznic, zato je potrebno ob morebitnem raku materničnega vratu pozorno spremljati in iskati tudi spremembe zunanjega spolovila.
Za raka zunanjega spolovila ne obstaja presejalna metoda za zgodnje odkrivanje. Priporočljivo je redno samopregledovanje zunanjega spolovila in redni ginekološki pregledi.
SIMPTOMI IN ZNAKI
Najpogostejši simptomi, ki jih bolnice opazijo so srbenje in bolečina v predelu zunanjega spolovila, bolečina pri uriniranju in krvavkast izcedek. Skoraj vse bolnice imajo vidno spremembo na zunanjem spolovilu, ki se lahko kaže kot del kože, ki zgleda drugače od okolice: temnejše ali svetlejše barve, rdeč, bel ter koža na tem področju je po navadi zadebeljena. Tipna je lahko zatrdlina ali cvetačasta tvorba, lahko pa se na zunanjem spolovilu pojavi razjeda, ki se ne zaceli, krvavi in/ali boli.
DIAGNOZA
Ginekolog opravi temeljit ginekološki pregled in po potrebi naredil biopsijo sumljive spremembe, ki po histopatološkem pregledu potrdi ali ovrže diagnozo.
RAK MATERNIČNEGA VRATU
Rak materničnega vratu (RMV) nastane večinoma kot posledica okužbe s Humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Na voljo imamo cepivo, ki uspešno preprečuje okužbe z najbolj rizičnimi tipi HPV virusov.
Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5% vseh novo odkritih rakov v Sloveniji. Po podatkih iz Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 123 žensk in umrlo 41 žensk. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti. 5-letno preživetje bolnic z omejeno obliko RMV je 96,2 %, z razširjeno 54,0 % in z razsejano 11,0 %.
OKUŽBA S HPV IN DEJAVNIKI TVEGANJA
Najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga povezujemo z nastankom RMV je okužba z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (predvsem HPV 16, 18, 45 in 31), ki so odgovorni za nastanek več kot 95% primerov raka materničnega vratu. Okoli 80% spolno aktivnih žensk, se vsaj 1x v življenju okuži s HPV virusom, vendar večina nikoli ne razvije predrakavih sprememb, saj okužba po navadi sama izzveni znotraj enega leta. Majhen odstotek žensk razvije dolgotrajno okužbo, ki lahko vodi v nastanek cervikalne intraepitelijske neoplazija (CIN), ki se lahko s časom razvije v RMV.
Dejavniki tveganja za dolgotrajno okužbo s HPV virusi so: nizka starost pri prvem spolnem odnosu, številni spolni partnerji, neuporaba kondoma, kajenje, jemanje oralnih kontraceptivov, druge spolno prenosljive okužbe, okvare imunskega sistema
PREVENTIVA – PRESEJANJE IN CEPLJENJE
Osnovo predstavlja ginekološki pregled s preventivnim odvzemom brisa materničnega vratu (PAP test). V primeru suspektnih sprememb na materničnem vratu se poslužujemo tudi kolposkopije (pregleda materničnega vratu pod povečavo z različnimi barvanji, ki poudarijo spremembe).
Medtem ko s presejanjem odkrivamo že obstoječe predrakave spremembe materničnega vratu, pa lahko s cepljenjem preprečimo nastanek le teh.
KLINIČNA SLIKA
Zgodnje oblike raka materničnega vratu po navadi potekajo brez simptomov in so odkrite zaradi slabega citološkega izvida brisa materničnega vratu. Najpogostejši zgodnji simptom je krvavitev iz nožnice, ki se lahko pojavi med spolnim odnosom, izven menstrualnega cikla ali po nastopu menopavze.
DIAGNOZA
Redni ginekološki pregledi in brisi materničnega vratu ter kolposkopski pregled po potrebi so zelo pomembni, saj se le tako lahko odkrije spremembe, ki bi se s časom lahko razvile v raka materničnega vratu.
TEST PANORAMA NIPT
Panorama NIPT je predrojstni neinvazivni presejalni test, pri katerem z analizo zunajcelične DNK ploda v materini krvi z visoko natančnostjo ugotavljamo, ali obstaja povečano tveganje za različne najpogostejše kromosomske napake pri plodu, kot so Downov sindrom in pet pogostejših mikrodelecijskih sindromov. Obstajajo tri različice testa Panorama, ki se razlikujejo po številu bolezni oziroma stanj, ki jih pregledujejo.
Testiranje poteka tako, da v centru MCCZ materi odvzamemo kri, izvid testiranja pa je znan najpozneje v dveh tednih. Preprost odvzem krvi ne predstavlja nobenega tveganja za mater ali plod.
Panorama je edini neinvaziven predrojstni test na svetu, ki ločuje materino in otrokovo DNK v krvi in pregleduje plodovo DNK ločeno od materine. Panorama NIPT preiskuje kromosome, ki so odgovorni za pogoste nepravilnosti (npr. Downov sindrom), z zelo globokim sekvenciranjem in velikim številom odčitanj, kar pomeni, da moč sekvenatorja usmeri v kromosome, kjer pričakujemo napake, in globino prilagaja tudi nivoju plodove DNK v materinem serumu. Tako doseže najvišjo točnost rezultatov tam, kjer je to najbolj pomembno. Če preverjamo vsa področja enakomerno kot druge metode, lahko odkrijemo večje število stanj (kromosomskih napak), vendar z manjšo natančnostjo. Ta je v takšnem primeru enaka tako za pogosta kot za redka stanja, s tem pa je občutljivost preiskave manjša. Nekatera od teh stanj so tako redka, da se zdravniki z njimi sploh še niso imeli priložnosti srečati. To pa je za takšno presejanje po našem mnenju manj sprejemljivo. Panorama določi tudi spol otroka.
Test Panorama opravljajo tudi v različnih slovenskih bolnišnicah, kjer so ga izbrali kot najbolj zanesljivo možnost.
TEST HORIZON
HORIZON je neinvazivni genski test enega ali obeh partnerjev pred zanositvijo. Je edini test ki določi ali ste prenašalka katere od genetskih bolezni kot je to naprimer spinalna mišična atrofija, cistična fibroza, Duchennova mišična distrofija, sindrom fragilnega X in druge. V primeru da pri materi ugotovimo prenašalstvo katere od genetskih bolezni, partnerja testiramo brezplačno. Test opravimo že v času načrtovanja družine ali v zgodnji nosečnosti z enkratnim odvzemom krvi, lahko tudi skupaj z NIPT Panorama.
TEST VISTARA NIPT
NIPT test Vistara je predrojstni presejalni test, pri katerem z analizo zunajcelične DNK ploda v materini krvi z visoko natančnostjo ugotavljamo ali obstaja tveganje za različne monogenske bolezni pri plodu v nosečnosti.
Vistara preseja za hude monogenske bolezni, ki so posledica naključnih mutacij v enem od 30 različnih genov kot je npr. Noonan sindrom, Rett sindrom, osteogenesis imperfecta …
- Preseja za nabor stanj, ki se skupno pojavljajo bolj pogosto kot Downov sindrom (1 na 600 rojstev)
- Preseja za obolenja, katerih z drugimi običajnimi NIPT ali testi prenašalstva ne odkrijemo
- Lahko se opravi že od devetega tedna nosečnosti dalje
- Ne predstavlja tveganja za izgubo ali zaplete v nosečnosti
Kakšna je razlika med Vistara, Panorama in Horizon testom?
Panorama preseja za pogostejše kromosomske nepravilnosti pri plodu v nosečnosti. Do njih pride naključno. Kri za testiranje se odvzame le materi in sicer med nosečnostjo.
Horizon preseja za pogostejše genske bolezni, ki se dedujejo. Kri se odvzame materi in očetu pred spočetjem ali v zgodnji nosečnosti, da se ugotovi ali sta prenašalca katere od dednih bolezni.
Vistara preseja za pogostejše monogenske bolezni pri plodu. Do njih pride naključno. Kri se odvzame noseči materi in pa očetu.
Več informacij o Panorami in drugih možnostih testiranja najdete na www.medgen.si.
RAK MATERNIČNEGA TELESA
Rak materničnega telesa je najpogostejši rak rodil in 5. najpogostejši maligni tumor pri ženskah. Po podatkih Registra raka Slovenije je leta 2016 za rakom materničnega telesa na novo zbolelo 361 žensk, umrlo pa jih je 50. Najpogosteje zbolevajo ženske med 60. in 65. letom starosti, pred 50. letom zboli le okoli 10% bolnic. 5-letno preživetje za vse stadije raka endometrija je nad 80%. Če je ob postavitvi diagnoze omejen samo na sluznico, pa preživetje presega 95%.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Dejavniki tveganja za razvoj raka endometrija so večinoma povezani z življenjskim slogom in vplivom estrogena na sluznico maternice.
Bolj ogrožene so ženske, ki imajo enega ali več naštetih ogrožujočih dejavnikov:
• Zgodnja prva menstruacija in pozna menopavza
• Niso nikoli rodile
• Policistični ovarijski sindrom
• Debelost (v maščevju nastaja estrogen)
• Sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija
• Nadomestna hormonska terapija z estrogenom
Zaščitno vlogo pa imajo zdrava prehrana, telesna aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže.
Manj kot 5% vseh primerov raka materničnega telesa je dednih.
SIMPTOMI IN ZNAKI
Prvi znak je krvavitev iz nožnice, ki se večinoma pojavi zgodaj. Rak materničnega telesa je tako pri več kot dveh tretjinah bolnic odkrit pravočasno, ko še je omejen na sluznico, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju.
Zato je pomembno, da ob vsaki neredni krvavitvi in krvavitvi, ki se pojavi po nastopu menopavze
DIAGNOZA
Izbrani ginekolog bo glede na težave opravil temeljit ginekološki pregled in transvaginalni ultrazvok (VUZ), s katerim bo ocenil debelino sluznice v maternični votlini ter velikost in strukturo maternice.
Če je sluznica preveč zadebeljena, so potrebne dodatne preiskave za določitev vzroka.
PLAZMA BOGATA S TROMBOCITI – PRP
PRP predstavlja najbolj naravno, varno in učinkovito metodo za izboljšanje strukture ter obnovo, rast in pomlajevanje tkiva. Trombociti so krvne celice, ki izločajo rastne faktorje in s tem spodbujajo rast matičnih celic. Zaradi tega imajo sposobnost obnavljanja in celjenja, saj se iz njih izloči preko 30 zdravilnih snovi in rastnih faktorjev. S tem prihaja do nastanka novega, zdravega, funkcionalnega tkiva na mestu aplikacije. PRP torej vsebuje le telesu lastne snovi. Zdravljenje s PRP je bilo prvič predstavljeno leta 1970. Danes se PRP pogosto uporablja v ortopediji, pri celjenju ran po operativnih posegih ali poškodbah, za zdravljenje artritisa, pri zdravljenju ali preprečevanju izpadanja las. Seveda pa ima svoje mesto tudi v ginekologiji.
PRP V GINEKOLOGIJI
Po vbrizganju plazme bogate s trombociti v predel nožnice in zunanjega spolovila se pričnejo iz trombocitov izločati rastni faktorji, ki spodbujajo nastanek matičnih celic. Matične celice so odgovorne za nastanek novega, zdravega, funkcionalnega tkiva v nožnici in zunanjem spolovilu.
Raziskave so pokazale, da je vbrizganje PRP v predel nožnice in klitorisa povezano s povečanim ugodjem pri spolnih odnosih, intenzivnejšim doživljanjem orgazma in posledično porastom libida. Poveča se prožnost in vlažnost nožnice, kar vodi k večjemu ugodju pri spolnih odnosih oziroma zmanjšanju pekočih, bolečih in neprijetnih občutkov v primeru suhosti nožnice. Enak učinek je opaziti tudi pri prizadetosti kože zunanjega spolovila zaradi lichna. Literatura navaja tudi pozitiven vpliv na žlezne celice, ki se pod vplivom plazme bogate s trombociti dodatno aktivirajo, pričnejo izločati sluz in tako pripomorejo k dodatni vlažnosti in elastičnosti nožnice.
PRP pripomore tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu celjenju tkiva, primer po porodu. Ugoden učinek PRP je v literaturi opisan tudi pri zdravljenju povsem začetne, blage stresne urinske inkontinence, uhajanju urina ob naporu ali po porodu.
REZULTATI
Spremembe in učinek PRP lahko pričakujemo v več časovnih intervalih.
V prvem tednu se pojavi povečana čutnost in intenzivnejše zaznavanje v predelu vbrizganja PRP.
Po približno treh tednih se prične tvoriti novo, kvalitetno in predvsem funkcionalno tkivo (regeneracija oziroma reparacija na mestu vbrizganja plazme bogate s trombociti. Ta faza praviloma traja 3–4 mesece. Nato učinek postopoma upada in izzveni v 6–12 mesecih.
KAKO POSTOPEK POTEKA?
Pričnemo s strokovnim sestankom in pogovorom glede primernosti in ustreznosti vbrizganja PRP. Dogovorimo se za mesta in način vbrizganja PRP, glede na izražene težave ter vaše želje in pričakovanja.
V kolikor skupaj ocenimo, da je metoda primerna, sledi nanos lokalnega anestetika na področje zunanjega spolovila. Nato iz roke odvzamemo kri v posebno epruveto. S pomočjo gela v epruveti in obdelave v centrifugi izoliramo plazmo bogato s trombociti – PRP (angl. platelet rich plasma).
Pridobljeno PRP nato z izjemno tanko iglo vbrizgamo na različna mesta v predelu klitorisa in nožnice, glede na željeni učinek.
Postopek je povsem neboleč in traja približno 30 minut. Po posegu počitek ni potreben, odsvetujemo pa športne aktivnosti na dan posega.
Rejuvenate PRP
- Nekirurško pomlajevanje nožnice
- Povečanje vlažnosti in občutljivosti nožnice
Regenerate PRP
- Modulacija bolečine v predelu presredka po porodu
- Izboljšanje začetne stresne urinske inkontinence
- Izboljšanje urinske inkontinence po porodu
- Zdravljenje simptomov suhe nožnice
- Zdravljenje težav ob kroničnem vnetnem obolenju kože zunanjega spolovila
Clito-lifting PRP
- Povečanje občutljivosti klitorisa in nožnice
- Pogostejši, močnejši, daljši in izrazitejši orgazmi
- Večje vzburjenje
- Povečano vlaženje nožnice
- Povečana spolna sla/libido
- Povečano naravno vlaženje nožnice
STRANSKI UČINKI
Pri nas poseg opravljajo ginekologi z večletnimi izkušnjami s področja kirurške in rekonstruktivne ginekologije. Stranski učinki so izjemno redki, nenevarni in samodejno izzvenijo v nekaj dneh. Takoj po postopku se lahko pojavi blag pekoč občutek ali začasna otopelost na mestu nanosa lokalnega anestetika. Možne so drobne modrice ali otekline na mestu vbrizganja PRP. Možnost okužbe je izjemno majhna.
V primeru kakršnih koli težav ali nejasnosti vam priskočimo na pomoč in tudi po posegu ostajamo na voljo za posvet.
Postopka vbrizganja PRP NE opravimo v naslednjih primerih:
-
-
- motnje strjevanja krvi,
- trombocitopenija (nizke vrednostih trombocitov),
- kronično jetrno obolenje,
- nosečnost in dojenje,
- aktivna okužba s herpes virusom,
- znana alergija na natrijev citrat,
- sepsa in akutno vnetno dogajanje,
- jemanje zdravil:
- za redčenje krvi,
- proti strjevanju krvi,
- imunosupresivi,
- glukokortikoidi,
- onkološke bolnice v prvih dveh letih po zaključenem zdravljenju.
-
