RAK MATERNIČNEGA VRATU

Rak materničnega vratu (RMV) nastane večinoma kot posledica okužbe s Humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Na voljo imamo cepivo, ki uspešno preprečuje okužbe z najbolj rizičnimi tipi HPV virusov.

Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5% vseh novo odkritih rakov v Sloveniji. Po podatkih iz Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 123 žensk in umrlo 41 žensk. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti. 5-letno preživetje bolnic z omejeno obliko RMV je 96,2 %, z razširjeno 54,0 % in z razsejano 11,0 %.

OKUŽBA S HPV IN DEJAVNIKI TVEGANJA

Najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga povezujemo z nastankom RMV je okužba z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (predvsem HPV 16, 18, 45 in 31), ki so odgovorni za nastanek več kot 95% primerov raka materničnega vratu. Okoli 80% spolno aktivnih žensk, se vsaj 1x v življenju okuži s HPV virusom, vendar večina nikoli ne razvije predrakavih sprememb, saj okužba po navadi sama izzveni znotraj enega leta. Majhen odstotek žensk razvije dolgotrajno okužbo, ki lahko vodi v nastanek cervikalne intraepitelijske neoplazija (CIN), ki se lahko s časom razvije v RMV.

Dejavniki tveganja za dolgotrajno okužbo s HPV virusi so: nizka starost pri prvem spolnem odnosu, številni spolni partnerji, neuporaba kondoma, kajenje, jemanje oralnih kontraceptivov, druge spolno prenosljive okužbe, okvare imunskega sistema.

PREVENTIVA – PRESEJANJE IN CEPLJENJE

Osnovo predstavlja ginekološki pregled s preventivnim odvzemom brisa materničnega vratu (PAP test). V primeru suspektnih sprememb na materničnem vratu se poslužujemo tudi kolposkopije (pregleda materničnega vratu pod povečavo z različnimi barvanji, ki poudarijo spremembe).

Medtem ko s presejanjem odkrivamo že obstoječe predrakave spremembe materničnega vratu, pa lahko s cepljenjem preprečimo nastanek le teh.

KLINIČNA SLIKA

Zgodnje oblike raka materničnega vratu po navadi potekajo brez simptomov in so odkrite zaradi slabega citološkega izvida brisa materničnega vratu. Najpogostejši zgodnji simptom je krvavitev iz nožnice, ki se lahko pojavi med spolnim odnosom, izven menstrualnega cikla ali po nastopu menopavze.

DIAGNOZA

Redni ginekološki pregledi in brisi materničnega vratu ter kolposkopski pregled po potrebi so zelo pomembni, saj se le tako lahko odkrije spremembe, ki bi se s časom lahko razvile v raka materničnega vratu.

RAK JAJČNIKOV IN JAJCEVODOV

Rak jajčnikov je med pogostejšimi ginekološkimi raki. Po podatkih Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 129 žensk, umrlo pa 147. Zaradi nespecifičnih začetnih simptomov in s tem povezanega poznega odkrivanja ima rak jajčnikov najvišjo smrtnost med vsemi ginekološkimi raki, saj več kot polovica bolnic umre v petih letih po postavitvi diagnoze.

Najpogosteje se pojavlja pri ženskah po menopavzi, 10 % bolnic pa je ob postavitvi diagnoze mlajših od 40 let. Rak jajcevodov odkrijemo pri približno 13 ženskah na leto. Ima podobne simptome, diagnostiko in zdravljenje kot epitelijski rak jajčnikov.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Dejavniki tveganja, ki povečajo možnost obolevanja za rakom jajčnikov, so starost (rak se pogosteje pojavlja pri starejših ženskah), zgodnja prva menstruacija in pozen nastop menopavze, debelost v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi, endometrioza in družinska obremenjenost z rakom jajčnikov. Pogosteje se pojavlja tudi pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali so prvič rodile po 35. letu starosti.

Manjše tveganje za pojav raka jajčnikov pa imajo ženske, ki so več let jemale oralno kontracepcijo, imele več končanih nosečnosti in so dlje časa dojile.

Rak jajčnikov je v desetini primerov genetsko pogojen. Dedne oblike so najpogosteje povezane z mutacijami genov BRCA1 in BRCA2.

SIMPTOMI IN ZNAKI

Rak jajčnikov običajno dolgo časa ne povzroča simptomov, ko pa se ti pojavijo, so zelo neznačilni:

• prebavne motnje: zaprtje, napihnjenost, spremembe apetita, občutek hitre sitosti,

• povečan obseg trebuha (ascites), bolečine v trebuhu in spodnjem delu hrbta,

• splošno slabo počutje in hujšanje,

• urgentno in pogosto uriniranje,

• neredne menstrualne krvavitve.

Zaradi nespecifičnih simptomov, ki se pojavljajo tudi pri številnih drugih, manj nevarnih boleznih, je rak jajčnikov pri treh četrtinah bolnic diagnosticiran pozno, ko je že razširjen na druge organe.

V primeru zgoraj omenjenih težav, ki se pojavijo na novo in trajajo dlje kot dva tedna, je pomembno opraviti pregled pri ginekologu. Učinkovitega presejalnega testa za zgodnje odkrivanje raka jajčnikov ni.

DIAGNOZA

Pri sumu na rak jajčnikov je pomemben pregled pri ginekologu, ki opravi temeljit klinični pregled in pregled z vaginalnim ultrazvokom (VUZ). Odvzame tudi vzorce krvi za določitev tumorskih markerjev – CA 125. Glede na spremembe, ki so vidne z UZ, menopavzalni status ženske in višino tumorskega markerja ginekolog presodi o stopnji tveganja za maligno bolezen ter ob tem ustrezno ukrepa.

RAK ZUNANJEGA SPOLOVILA

Rak, ki se pojavi na zunanjem spolovilu oz. vulvi, predstavlja le približno štiri odstotke vseh ginekoloških rakov. Leta 2016 je bilo po podatkih Registra raka Slovenije na novo diagnosticiranih 57 primerov raka zunanjega spolovila. Največkrat se pojavi pri ženskah po 60. letu starosti, zbolijo pa lahko tudi mlajše. Pri mlajših ženskah je rak zunanjega spolovila pogosto povezan z dolgotrajno okužbo z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (HPV).

DEJAVNIKI TVEGANJA

Rak zunanjega spolovila je predvsem pri mlajših ženskah največkrat povezan z dolgotrajno okužbo z visoko rizičnimi podtipi HPV. Pri starejših ženskah ta povezava ni tako močna.

Preostali dejavniki tveganja so:

• kronično vnetje zunanjega spolovila,

• kajenje,

• kronično vnetno obolenje kože (lichen sclerosus),

• jemanje zdravil z imunosupresivnim učinkom.

Pogosteje obolevajo ženske, ki imajo že znano prekancerozo zunanjega spolovila (vulvarna intraepitelijska neoplazija – VIN) ali so se zdravile zaradi raka materničnega vratu ali nožnice (virusi HPV se namreč prenašajo skozi kožo in sluznice, zato je treba ob morebitnem raku materničnega vratu pozorno spremljati in iskati tudi spremembe zunanjega spolovila).

Presejalna metoda za zgodnje odkrivanje raka zunanjega spolovila ne obstaja. Priporočljivo je redno samopregledovanje zunanjega spolovila in redni ginekološki pregledi.

SIMPTOMI IN ZNAKI

Najpogostejši simptomi, ki jih opazijo bolnice, so srbenje in bolečina v predelu zunanjega spolovila, bolečina pri uriniranju in krvavkast izcedek. Skoraj vse bolnice imajo vidno spremembo na zunanjem spolovilu, ki se lahko kaže kot predel kože, ki je videti drugače od okolice: temnejše ali svetlejše, rdeče ali bele barve, koža na tem področju je po navadi zadebeljena. Prisotna je lahko tipna zatrdlina ali cvetačasta tvorba, lahko pa se pojavi tudi razjeda, ki se ne zaceli, krvavi in/ali boli.

DIAGNOZA

Ginekolog opravi temeljit ginekološki pregled in po potrebi naredi biopsijo sumljive spremembe, ki po histopatološkem pregledu potrdi ali ovrže diagnozo.

RAK MATERNIČNEGA TELESA

Rak materničnega telesa je najpogostejši rak rodil in peti najpogostejši maligni tumor pri ženskah. Po podatkih Registra raka Slovenije je leta 2016 za rakom materničnega telesa na novo zbolelo 361 žensk, umrlo pa 50. Najpogosteje zbolevajo ženske med 60. in 65. letom starosti, pred 50. letom zboli le okoli 10 % bolnic. Petletno preživetje za vse stadije raka endometrija (maternične sluznice) je nad 80 %. Če je ob postavitvi diagnoze rak omejen samo na sluznico, pa preživetje presega 95 %.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Dejavniki tveganja za razvoj raka endometrija so večinoma povezani z življenjskim slogom in vplivom estrogena na sluznico maternice.

Bolj ogrožene so ženske, ki imajo enega ali več naštetih ogrožujočih dejavnikov:

• zgodnja prva menstruacija in pozna menopavza,

• niso nikoli rodile,

• policistični ovarijski sindrom,

• debelost (v maščevju nastaja estrogen),

• sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija,

• nadomestna hormonska terapija z estrogenom.

Zaščitno vlogo pa imajo zdrava prehrana, telesna aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže.

Manj kot pet odstotkov vseh primerov raka materničnega telesa je dednih.

SIMPTOMI IN ZNAKI

Prvi znak je krvavitev iz nožnice, ki se večinoma pojavi zgodaj. Rak materničnega telesa je tako pri več kot dveh tretjinah bolnic odkrit pravočasno, ko je še omejen na sluznico, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju.

Zato je pomembno, da ob vsaki neredni krvavitvi in krvavitvi, ki se pojavi po nastopu menopavze, obiščemo ginekologa.

DIAGNOZA

Izbrani ginekolog glede na težave opravi temeljit ginekološki pregled in transvaginalni ultrazvok (VUZ), s katerim oceni debelino sluznice v maternični votlini ter velikost in strukturo maternice.

Če je sluznica preveč zadebeljena, so potrebne dodatne preiskave, ki odkrijejo vzrok.

RAK MATERNIČNEGA VRATU

Rak materničnega vratu (RMV) nastane večinoma kot posledica okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV) in je ena izmed redkih rakavih bolezni, za katero obstaja učinkovit presejalni test za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in njihovo uspešno zdravljenje. Na voljo imamo tudi cepivo, ki uspešno preprečuje okužbe z najbolj rizičnimi tipi HPV.

Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5 % vseh na novo odkritih rakov v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije je leta 2016 na novo zbolelo 123 žensk, umrlo pa 41. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti. Petletno preživetje bolnic z omejeno obliko RMV je 96,2 %, z razširjeno obliko 54,0 % in razsejano 11,0 %.

OKUŽBA S HPV IN DEJAVNIKI TVEGANJA

Najpomembnejši dejavnik tveganja, ki ga povezujemo z nastankom RMV, je okužba z visoko rizičnimi humanimi papiloma virusi (predvsem HPV 16, 18, 45 in 31), ki so odgovorni za nastanek več kot 95 % primerov raka materničnega vratu. Okoli 80 % spolno aktivnih žensk se vsaj enkrat v življenju okuži z virusom HPV, vendar večina nikoli ne razvije predrakavih sprememb, saj okužba po navadi sama izzveni v enem letu. Majhen odstotek žensk pa razvije dolgotrajno okužbo, ki lahko vodi v nastanek cervikalne intraepitelijske neoplazije (CIN), ki se lahko s časom razvije v RMV.

Dejavniki tveganja za dolgotrajno okužbo z virusi HPV so: nizka starost pri prvem spolnem odnosu, številni spolni partnerji, neuporaba kondoma, kajenje, jemanje oralnih kontraceptivov, druge spolno prenosljive okužbe in okvare imunskega sistema.

PREVENTIVA – PRESEJANJE IN CEPLJENJE

Osnovo predstavlja ginekološki pregled s preventivnim odvzemom brisa materničnega vratu (test PAP). V primeru sumljivih sprememb na materničnem vratu opravimo tudi kolposkopijo (pregled materničnega vratu pod povečavo z različnimi obarvanji, ki poudarijo spremembe).

Medtem ko s presejanjem odkrivamo že obstoječe predrakave spremembe materničnega vratu, pa lahko s cepljenjem preprečimo njihov nastanek.

KLINIČNA SLIKA

Zgodnje oblike raka materničnega vratu navadno potekajo brez simptomov in so odkrite zaradi slabega citološkega izvida brisa materničnega vratu. Najpogostejši zgodnji simptom je krvavitev iz nožnice, ki se lahko pojavi med spolnim odnosom, izven menstrualnega cikla ali po nastopu menopavze.

DIAGNOZA

Redni ginekološki pregledi in brisi materničnega vratu ter po potrebi kolposkopski pregled so zelo pomembni, saj le tako lahko odkrijemo spremembe, ki bi se sčasoma lahko razvile v raka materničnega vratu.

Krvne preiskave

Glede na vaše težave vam svetujemo kakšna preiskava bi bila za vas najbolj primerna. Pred posvetom na odgovorite na obširen vprašalnik, ki nam pomaga pri diagnostiki vaših težav. O primerni rešitvi in terapiji za vas, se posvetujemo z našimi specialisti. Glede na vaše izvide, že obstoječa zdravljenja in možne terapije, vam svetujemo tudi glede prehrane, prehranskih dopolnil in drugih dopolnjujočih terapij.
Za več informacij nam pišite :

Naročite se na pregled ali preiskavo

Z izbiro storitve iz spodnjega seznama se lahko sami naročite izbrano storitev. V prvem koraku izberete ambulanto, nato izberete storitev. Z oddajo svojih podatkov v zadnjem koraku potrdite naročilo na izbrani termin.